Kamninski prah – vezivo CO2!

February 16, 2026

Zajezitev segrevanja s kamnitim prahom

Z množičnim »gnojenjem« kmetijskih zemljišč z drobljeno kamnino bi lahko iz ozračja odstranili velike količine ogljika. Teoretično.

Da bi omejili globalno segrevanje na dve stopinji Celzija, ni več dovolj, da do leta 2050 ustavimo izpuste toplogrednih plinov. Ogljik bomo morali tudi odstranjevati iz ozračja. Z raztrosom zdrobljenega kamnitega prahu po kmetijskih tleh bi lahko vsako leto iz zraka odstranili od pol do dve milijardi ton_CO2, je v reviji Nature izračunala mednarodna skupina znanstvenikov.

Natančneje gre za kamnine, kot je bazalt, ki vsebujejo silikate. Ti minerali ob preperevanju v vlažnih razmerah reagirajo z_CO2 iz zraka. Pri tem se ogljik pretvori v bikarbonatne ione (^HCO3-), ki prek odtoka deževnice sčasoma končajo v oceanu. Tam del ogljika preide v kalcijev karbonat (_CaCO3) v lupinah, rakih in koralah, po njihovi poginitvi pa nazadnje na morskem dnu.

»V naravi je ta proces zelo počasen,« je povedal biolog Ivan Janssens (UAntwerpen), ki je sodeloval pri študiji. »Toda preperevanje lahko pospešimo tako, da kamninske drobirje fino zmeljemo, s čimer omogočimo, da več silikatov pride v stik z_CO2.« Raziskovalci v tem pristopu vidijo način, kako v velikem obsegu odstranjevati ogljik iz ozračja in tako upočasniti globalno segrevanje.

Brez tekmovanja za zemljišča

Po njihovih izračunih je potencial te tehnologije največji na Kitajskem, v Združenih državah in v Indiji, v državah z zelo velikimi površinami kmetijskih zemljišč in – po naključju – tudi z največjimi izpusti toplogrednih plinov. V Evropi so možnosti zaradi manjših kmetijskih površin bolj omejene. Kljub temu bi pet držav z največjim potencialom – med njimi Nemčija, Španija in Poljska – lahko iz zraka odstranilo približno tretjino evropskih letnih izpustov_CO2.

»Velika prednost je, da vam ni treba izbirati med rabo zemljišč za hrano, energijske poljščine ali gozd,« biolog Ivan Janssens (UAntwerpen)

Znanstveniki opozarjajo, da je potencial pospešenega preperevanja primerljiv z bolj znanimi pristopi, kot so (ponovno) pogozdovanje, vnašanje več organske snovi v kmetijska tla ter pridelava energijskih poljščin v povezavi z zajemom in shranjevanjem ogljika. »Velika prednost je, da ni tekmovanja za zemljišča,« pravi Janssens. »Ni vam treba izbirati med rabo zemljišč za hrano, energijske poljščine ali gozd. Ker lahko na »pognojenih« tleh še vedno pridelujete hrano. Ker dodate tudi druga mikrohranila, kot sta cink in selen, in ker minerali pomagajo tudi pri blaženju sušnega stresa in zakisanosti, celo pričakujemo pozitiven vpliv na pridelavo hrane.«

Opeka in beton

Tehnologija ni povsem nova. Kamninska moka se že uporablja kot izboljševalec tal v ekološkem kmetijstvu, med drugim. »Razlika je v obsegu,« pravi Janssens. »Predvidevamo letni odmerek 40 ton na hektar.« Od kod naj bi prišel ves ta kamniti prah? »Namen ni, da bi posebej za ta namen odpirali rudnike in izkopavali velike količine silikatnih kamnin,« je dejal Janssens. »Toda po svetu je na voljo veliko količin kamninskega drobirja kot stranski proizvod rudarjenja. Uporabni so tudi nekateri ostanki iz kovinske industrije in celo zdrobljena opeka ter beton.«

Koliko bi to stalo? Raziskovalci so ocenili, da bi – odvisno od stroškov dela in energije po državah – odstranitev ene tone_CO2 iz zraka s pospešenim preperevanjem stala med 75 $ in 250 $, pri čemer bi se stroški z večjo razširjenostjo tehnike zmanjševali. Po napovedih Svetovne banke bo cena za izpust ene tone_CO2 do leta 2050 znašala od 100 $ do 150 $. V tem primeru bi tehnologija marsikje postala dobičkonosna, najhitreje v državah v vzponu, kot so Indija, Kitajska, Indonezija in Brazilija.

Velika negotovost

Znanstveniki so potencial pospešenega preperevanja določili na podlagi laboratorijskih preizkusov in modelov. Laboratorijski preizkusi vključujejo opazovanje, kako hitro kamnine preperevajo v lončarskih substratih in koliko ogljika se pri tem shrani. Modeli med drugim upoštevajo količino kmetijskih zemljišč in bližino ustrezne kamnine – malo smiselno je prevažati kamninski drobir na tisoče kilometrov. »Negotovost je ogromna,« priznava Janssens. »Nujno potrebujemo poskuse na terenu, da bi bolje razumeli, kako hitro ti procesi v praksi potekajo in kako jih lahko pospešimo.«

»Tudi če do leta 2050 izpuste_{CO2 emissions} zmanjšamo na nič, segrevanja ne bomo več mogli ohraniti pod dvema stopinjama Celzija,« je dejal Janssens. »Za to bi morali iz zraka odstraniti presežek_CO2. Po IPCC do 10 milijard ton letno v drugi polovici tega stoletja. Za to bomo potrebovali vse mogoče pristope. Prej ko začnemo, manj verjetno je, da bo segrevanje preseglo nevarne prelomne točke.

Organifer kamninska moka

V naši ponudbi imamo različne vrste kamninske moke. Tako lava moka – bazaltna moka – in lava prah vsebujejo silikate ter prispevajo k vezavi Co2.