Vse objave

CO2 vezivo iz kamnitega prahu!

February 16, 2026

Boj proti segrevanju s kamnitim prahom

Z množičnim »gnojenjem« kmetijskih zemljišč z zdrobljeno kamnino bi lahko iz ozračja odstranili velike količine ogljika. Teoretično.

Da bi globalno segrevanje omejili na dve stopinji Celzija, do leta 2050 ni več dovolj le ustaviti izpuste toplogrednih plinov. Ogljik bomo morali tudi odstraniti iz ozračja. Z raztrosom zdrobljenega kamnitega prahu na kmetijskih tleh bi lahko vsako leto iz zraka odstranili od pol do dveh milijard ton _CO2, izračunava mednarodna skupina znanstvenikov v reviji Nature.

Natančneje gre za kamnine, kot je bazalt, ki vsebujejo silikate. Ti minerali pri preperevanju v vlažnih razmerah reagirajo z _CO2 iz zraka. Pri tem se ogljik spremeni v bikarbonatne ione (^HCO3-), ki sčasoma prek odtoka deževnice končajo v oceanu. Tam del ogljika konča kot kalcijev karbonat (_CaCO3) v školjkah, rakih in koralah, po njihovi smrti pa sčasoma na morskem dnu.

»V naravi je ta proces zelo počasen,« je povedal biolog Ivan Janssens (UAntwerpen), ki je sodeloval pri študiji. »A preperevanje lahko pospešimo tako, da kamninske ostanke fino zmeljemo, kar omogoča, da več silikatov pride v stik z _CO2.« Raziskovalci v tem pristopu vidijo način za odstranjevanje ogljika iz ozračja v velikem obsegu in s tem upočasnitev globalnega segrevanja.

Brez konkurence

Po njihovih izračunih je potencial tehnologije največji na Kitajskem, v Združenih državah in Indiji, državah z zelo velikimi količinami kmetijskih zemljišč in, naključno, tudi največjimi izpusti toplogrednih plinov. V Evropi so možnosti zaradi manjše kmetijske površine bolj omejene. Kljub temu bi lahko pet držav z največjim potencialom – med njimi Nemčija, Španija in Poljska – iz zraka odstranilo približno tretjino evropskih letnih emisij _CO2.

»Velika prednost je, da vam ni treba izbirati med rabo zemljišč za hrano, energetske poljščine ali gozd,« biolog Ivan Janssens (UAntwerpen)

Znanstveniki poudarjajo, da je potencial pospešenega preperevanja primerljiv s potencialom bolj znanih tehnik, kot so (ponovno) pogozdovanje, vnos več organske snovi v kmetijska tla in gojenje energetskih poljščin v kombinaciji z zajemanjem in shranjevanjem ogljika. »Velika prednost je, da tukaj ni konkurence za zemljišča,« pravi Janssens. »Ni se vam treba odločati med uporabo zemljišč za hrano, energetske poljščine ali gozd. Ker lahko na »pognojenih« tleh še vedno pridelujete hrano. Ker dodate tudi druge mikrohranilne snovi, kot sta cink in selen, in ker minerali pomagajo tudi pri boju proti sušnemu stresu in zakisanju, celo pričakujemo pozitiven učinek na pridelavo hrane.«

Opeka in beton

Tehnologija ni povsem nova. Kamninska moka se med drugim že uporablja kot izboljševalec tal v ekološkem kmetijstvu. »Razlika je v merilu,« pravi Janssens. »Predpostavljamo letni odmerek 40 ton na hektar.« Od kod naj bi prišle vse te količine kamnitega prahu? »Namen ni, da bi za ta namen posebej rudarili velike količine kamnin, ki vsebujejo silikate,« je povedal Janssens. »Po svetu so na voljo velike količine drobirja kot stranski produkt rudarjenja. Uporabni so tudi nekateri ostanki iz kovinske industrije in celo zdrobljena opeka ter beton.«

Koliko bi to moralo stati? Raziskovalci so ocenili, da bi glede na stroške dela in energije po državah odstranitev ene tone _CO2 iz zraka s pospešenim preperevanjem stala med 75 in 250 USD, ter da bi se ti stroški z razširjanjem uporabe tehnike zmanjševali. Po projekcijah Svetovne banke bo cena za izpust ene tone _CO2 do leta 2050 znašala 100 do 150 USD. V tem primeru bi tehnologija na mnogih mestih postala dobičkonosna, najhitreje v državah v razvoju, kot so Indija, Kitajska, Indonezija in Brazilija.

Velika negotovost

Znanstveniki so potencial pospešenega preperevanja določili na podlagi laboratorijskih testov in modelov. Laboratorijski testi vključujejo opazovanje, kako hitro kamnine preperevajo v substratih za lončnice in koliko ogljika se pri tem shrani. Med drugim modeli upoštevajo količino kmetijskih zemljišč in bližino primerne kamnine – nima veliko smisla prevažati kamninskih ostankov na tisoče kilometrov. »Negotovost je ogromna,« priznava Janssens. »Nujno potrebujemo poskuse na terenu, da bi bolje razumeli, kako hitro ti procesi v praksi potekajo in kako jih lahko pospešimo.«

»Tudi če do leta 2050 zmanjšamo _{CO2 emissions} na nič, segrevanja ne moremo več ohraniti pod dvema stopinjama Celzija,« je povedal Janssens. »Za to bi morali iz zraka odstraniti presežek _CO2. Po IPCC do 10 milijard ton letno v drugi polovici tega stoletja. Za to bomo potrebovali vse možne tehnike. Čim prej začnemo s tem, tem manj verjetno je, da bo segrevanje preseglo nevarne prelomne točke.«

Kamninska moka Organifer

V našem asortimanu imamo različne vrste kamninske moke. Tako lava moka - bazaltna moka in lava prah vsebujejo silikate in prispevajo k vezavi Co2.